Rešitev za zdravje je dihanje v naravi
Na ekoterapiji na Rogli smo se z udeleženci ustavili pri izviru reke Mislinje in nekaj časa globoko dihali ob zvokih šumenja vode. V zraku je bila tišina in vsak se je poglobil v sebe. Kakšno veliko darilo narave za zdravje je bilo to za vse nas. Zakaj je dihanje v naravnem okolju še toliko bolj pomembno?
Mikrobiota je populacija vseh mikroorganizmov v človeškem telesu (bakterij, virusov, gliv, praživali). Naš imunski sistem za optimalno delovanje potrebuje čim večjo pestrost mikrobiote. Najprej so znanstveniki odkrili pomen mikrobiote na koži in v prebavilih. Novejša dognanja kažejo, da so koristni mikroorganizmi tudi v drugih delih telesa kot so pljuča, mehur, prsi, oči, možgani. Danes poznamo okoli 40.000 vrst bakterij, povezanih s človekom. Ocenjuje se, da je na zemlji več kot 5 milijonov vrst gliv ter 1031 potenco virusov. To nam kaže, da sobivamo z neverjetno pestrostjo mikrobiote in je vsaka človekova borba proti takšni pestrosti vprašljiva. Naše telo se ves čas prilagaja okolju in informacijam iz okolja. Znanstveniki ugotavljajo, da si organizmi in ljudje z dihanjem ves čas izmenjujemo genetski material. Zrak, ki ga dihamo, hrana, ki jo uživamo in živa bitja, s katerimi smo v stiku, ves čas spreminjajo genetski izraz našega telesa.
Vsaj 50 % genetskih informacij, ki jim pravimo virusi, proizvedejo bakterije. Vsi virusi, ki jih ustvarijo bodisi bakterije, živali ali pa ljudje, so narejeni za nudenje informacij organizmom, da se prilagodijo na novo okolje. Celica ima regulacijsko sposobnost, katere viruse sprejme in katerih ne. Sprejme tiste viruse, katerih genetski material je najbolj potreben, da telo glede na novo stanje v okolju na določenem organu doseže ravnovesje.
Rešitev in najboljši način za večjo pestrost mikrobiote je dihanje. Če večino časa preživimo v zaprtih prostorih, avtomobilih in pisarnah, je naša mikrobiota osiromašena. Ko gremo v naravo in čas preživljamo v gozdu, gozdna tla oddajajo svojo mikrobioto in gozd rekodira naš genom. Najboljše je obiskati divje predele narave – gore, slapove, močvirja, morske obale, naravne rezervate, ker je v njih še vedno zelo pestra mikrobiota. Z globokim dihanjem v takšnem okolju se izpostavimo mikrobioti, ki je v življenju še nismo prejeli. Vsako potovanje na tak kraj tako dobi čisto novo dimenzijo. Z globokim dihanjem v divjih kotičkih sveta lahko prejmemo še bistveno več kot z uživanjem fermentirane hrane.
Z vsakim novim naravnim okoljem, ki ga obiščemo, si obogatimo življenje, izboljšamo svoje fizično in duševno zdravje ter znatno okrepimo svojo imunsko odpornost.
Vir: revija Misteriji, november 2020: Bo človeštvo zginilo s planeta? (dr. Zach Bush).