Leonardo da Vinci in narava

Mnogo je študij o enem največjih genijev človeštva Leonardu da Vinciju kot umetniku, teoretiku, arhitektu, inženirju, anatomu, matematiku, fiziku, geografu, geologu in še bi lahko naštevali področja, ki so ga zanimala. Karkoli je delal, je vselej poustvarjal naravo na podlagi naravnih zakonov. Leonardo je bil poosebljenje nekonvencionalnih mislecev. Kadar je razmišljal o geometriji, ga je asociacija popeljala h gibanju vode; ko je razmišljal o razburkani vodi, je pomislil na kodranje las; ob kodrastih laseh je pomislil na to, kako se v srcu vrtinči kri, vrtinčenje krvi pa ga je spet asociiralo na vrtince, ki nastanejo zaradi mogočnih viharjev in poplav. Tako lahko delate lastne nazvkrižne povezave tudi vi. Čaka vas vznemirljivo potovanje.

Leonardo da Vinci je svetoval opazovanje narave, vključno z oblaki in naravnimi pojavi, ker je verjel, da lahko iz tega pridobimo navdih in ideje. Eden izmed njegovih avtentičnih zapisov iz Beležnic gre takole: “It should not be hard for you to stop sometimes and look into the stains of walls, or ashes of a fire, or clouds, or mud or like places, in which… you may find really marvellous ideas.” (Ne bi smelo biti težko, da se kdaj ustaviš in pogledaš madeže na zidovih, pepel ognja, oblake, blato ali podobna mesta, v katerih … lahko najdeš res čudovite ideje.) A-Z Quotes Ta citat lepo zajame njegov nasvet, da zavestno opazujemo naravne pojave — kot so oblaki, vzorci v zemlji in vsakdanje stvari — saj lahko prav iz tega opazovanja izvirajo velike ideje. A-Z Quotes
Poleg tega Leonardo piše tudi o pomenu opazovanja narave nasploh — npr. da je narava vir vsega pravega znanja in da moramo začeti pri lastni izkušnji in opazovanju, da bi razumeli svet okoli nas: “Nature is the source of all true knowledge.” Inspirational Quotes

Prepričan je bil, da lahko telo Zemlje primerjamo s človeškim telesom, pa ne zato, ker bi si bili podobni na zunaj, pač pa zato, ker pri obeh veljajo načela organizacije, ki na zelo globoki ravni delujejo podobno. Umetnikov um je bil naučinkovitejši, kadar je skrivnosti vesolja poskušal razložiti z iskanjem podobnosti. Tako je recimo človeški sapnik primerjal z vejami v drevesni krošnji. Potem ko je leta 1508 seciral moškega, ki je bil star sto eno leto, je napisal: »Zemlja ima duha rasti, saj je njeno meso prst, kosti so med seboj povezane skale, iz katerih so sestavljene gore…in njena kri je voda v žilah; jezero krvi, ki leži v srcu, je ocean, in njeno dihanje je podobno pritekanju in odtekanju krvi pri bitju srca, saj tudi voda v morju narašča in upada.«

Neutrudno je preučeval podrobnosti v naravi in jih primerjal s podobnimi podrobnostmi v živalskem in človeškem telesu. Trdil je, da je treba spoštovati načrt Narave in vse njene enkratne oblike. Za Leonarda je bila medsebojna povezanost ključna; podoben mehanizem je odkril v neštetih žilah človeških dihal, razvejanosti dreves ter prepletu rek in njihovih pritokov, po katerih voda priteka iz tal in odteka.

Leonardo je trdil, da je narava »gospodarica mojstrov«. Poleg tega je, da bi popolnoma razumel vzrok in učinek v vrhunskem načrtu narave, določil eno in najvišje načelo. To je načelo nujnosti, ki vsebuje tudi idejo, da sta oblika in funkcija neposredno povezani in zato ni nič nezadostno niti odvečno. Ideja o nujnosti določa, da je za dosego želenega cilja najučinkovitejša tista oblika, ki je najpreprostejša. Leonardo je menil, da bi morali ljudje tako stroga načela spoštovati in jim dati prednost pred kakršnimikoli napravami in umetnimi poskusi. Trdil je, da vsej naravi vlada osnovno načelo nujnosti in sklenil, da je potrebna podrobna geometrijska analiza, če bi želeli razumeti, kako nastane oblika polžje hišice, kako listi in cvetovi izhajajo iz stebla in zakaj srčna zaklopka deluje s kar najpopolnejšo ekonomičnostjo.

V Kraljevi knjižnici v britanskem Windsorju hranijo šeststo Leonardovih risb. Mnoge od njih so čudovite študije rastlin in živali, ki jih je pozneje uporabil za slike. Umetnik je rastline, liste in cvetove preučeval izredno natančno in je menil, da so naravne oblike popolne in ekonomične obenem. V naravi ima vse svoje mesto in Leonardove risbe to nazorno pokažejo. Ob tem lahko upoštevamo še, da se Leonardo rodil l. 1452, umrl pa l. 1519, uradni začetek fotografije pa se šteje v leto 1839. Zagotovo je v času svojega življenja ustvaril izjemno delo.

Vir: Leonardo da Vinci v 30 sekundah – Tehniška založba Slovenije 2018
Fotografija: https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Leonardo_da_Vinci#/media/File:Francesco_Melzi_-_Portrait_of_Leonardo.png