{"id":1053,"date":"2018-07-07T11:11:30","date_gmt":"2018-07-07T09:11:30","guid":{"rendered":"https:\/\/matrikazdravja.si\/?p=1053"},"modified":"2021-03-19T18:07:56","modified_gmt":"2021-03-19T17:07:56","slug":"dusa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/dusa\/","title":{"rendered":"(Sloven\u0161\u010dina) Du\u0161a"},"content":{"rendered":"

Sorry, this entry is only available in Slovenian<\/a>. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language.<\/p>

Kaj je du\u0161a?<\/strong><\/p>\n

Du\u0161a<\/strong> je nematerialni, vendar bistveni del \u010dloveka. Du\u0161a je skupek vseh psihi\u010dnih procesov. Ta predstava o du\u0161i je nastala \u017ee v pradavnini. \u010clovek je od nekdaj misle\u010de, govore\u010de, zavestno in samozavedajo\u010de se bitje. Od nekdaj si je postavljal vpra\u0161anja o du\u0161evnih pojavih. Latinski izraz za du\u0161o je anima<\/strong>. Tako so si du\u0161o \u017ee zelo zgodaj predstavljali kot posebno duhovno silo, ki prebiva v \u010dloveku. Znak te sile so zlasti pogosto videli v dihu. Raz\u0161irila se je predstava, da je du\u0161a bo\u017eji dar<\/strong>, ki naredi \u010dloveka podobnega bogovom.<\/p>\n

<\/p>\n

Da je du\u0161a duhovni (nematerialni) del osebnosti, ki se ohrani po smrti in omogo\u010da stik z duhovnim in onostranskim svetom. Ponekod se je uveljavljalo prepri\u010danje, da se du\u0161a po smrti posameznika ponovno utelesi v osebi drugega posameznika (nauk o reinkarnaciji) in prepri\u010danje, da se du\u0161e selijo in preobrazijo (metempsihoza). Zelo pogosto so du\u0161o povezovali z zrakom, vetrom, sapo in zlasti z dihom<\/strong>, pa tudi s srcem, krvjo in sr\u010dnim utripom, lasmi idr. Povezovali so jo tudi z drugimi nematerialnimi pojavi kot so senca, glas, beseda, slika in ime.<\/p>\n

Pomembna in raz\u0161irjena je tudi predstava, da je du\u0161a tesno povezana z besedo in \u0161e zlasti z imenom posameznika. Pri mnogih ljudstvih je ime posameznika tako pomembno, da ga skrivajo pred neznanci. Ime<\/strong> nosi v sebi bistvo \u010dloveka, njegovo du\u0161o. Zlasti pri naravnih ljudstvih so zelo pogoste predstave, ki povezujejo du\u0161o s srcem in krvjo. Srce<\/strong> je sede\u017e du\u0161evnosti. \u0160e danes je univerzalni simbol \u017eivljenja in do\u017eivljanja, predvsem \u010dustvenega \u2013 srce je simbol ljubezni, poguma, vere in upanja.<\/p>\n<\/div><\/section>
\n

\n

Knowledge is the food of the soul.<\/p>\n<\/div>

<\/div><\/div>
Platon<\/strong><\/div><\/div><\/div><\/div>\n

Znanje je hrana za du\u0161o.<\/p>\n<\/div>

<\/div><\/div>
Platon<\/strong><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/section><\/div>
\n

Razumevanje du\u0161e se je \u017ee pri starih Grkih spreminjalo pod vplivom razli\u010dnih filozofskih in verskih gibanj. Pod pojmom du\u0161a<\/strong> so si predstavljali tisto, kar lo\u010di mrtvo od \u017eivega. Du\u0161a je bila tudi prostor, od koder so izvirale moralne vrline, prakti\u010dne misli in zavest. Homer je za\u010del lo\u010devati med materialnim (telo) in duhovnim delom (du\u0161a) \u010dloveka. Tudi Pitagora je zagovarjal neumrljivost du\u0161e. Heraklit Mra\u010dni je trdil, da pijan\u010devanje po\u0161koduje du\u0161o, medtem ko jo vzdr\u017eno \u017eivljenje ohranja nedotaknjeno in inteligentno. Vsi starogr\u0161ki misleci so du\u0161i pripisovali poseben pomen<\/strong>. Pitagorejci so imeli du\u0161o za najpomembnej\u0161o stvar<\/strong>, njena rast in o\u010di\u0161\u010devanje omogo\u010dita posamezniku nesmrtnost.<\/p>\n

Platon<\/strong> je postavil nov mejnik pri razumevanju du\u0161e. Po predhodnikih je prevzel nesmrtnost in prenosljivost du\u0161e. Du\u0161a naj bi bila razpeta med duhovnim in materialnim svetom, pri \u010demer stremi k temu, da bi s spoznanjem materialnega sveta dosegla duhovni svet oz. svet idej. Ta zajema popolno resnico o materialnem svetu. Du\u0161a spoznava preko \u010dutnih zaznav, zrenja in razodetja. Du\u0161a ima tudi vrojeno a-priori znanje<\/strong>, ki je pravo znanje iz sveta idej. To a-priori znanje nam olaj\u0161a spoznavanje materialnega sveta in nas tako vodi. Du\u0161a je po njegovem sestavljena iz treh delov: epithymetik\u00f3na (\u010dutno spoznanje), thymoeid\u00e9sa (volja oz. pogum) in logistik\u00f3na (uma). Zadnji del je nesmrten in vodilni del du\u0161e, ki je tudi \u00bbsredi\u0161\u010de resni\u010dnega sveta\u00ab. Tako je du\u0161a duhovno-vodstveni del telesa. Brez nje telo ni \u017eivo.<\/p>\n

Platon je naredil tudi utopi\u010dno dru\u017ebeno razdelitev, ki je imela tri razrede, pri \u010demer bi vsak razred imel lastnost enega dela du\u0161e: delavski razred je ustrezal \u010dutnemu delu, voja\u0161ki\/\u010duvarski razred voljnemu in voditeljski\/filozofski razred umskemu delu du\u0161e. Kakor morajo deli du\u0161e sodelovati skupaj, tako naj bi tudi dru\u017ebeni razredi sodelovali med seboj in prispevali k bolj\u0161emu razvoju dru\u017ebe kot celote. Med drugim je tako trdil:<\/p>\n

    \n
  • da le du\u0161a uporablja telo, ki mu tako hkrati tudi vlada<\/li>\n
  • da je \u010dlovek le du\u0161a<\/li>\n
  • \u010de ho\u010demo spoznati sebe, mora spoznati lastno du\u0161o<\/li>\n
  • da je potrebno skrbeti za du\u0161o<\/strong><\/li>\n
  • krepost du\u0161e je modrost<\/li>\n
  • du\u0161a je najbolj bo\u017eanski del \u010dloveka in tako najbli\u017eji Bogu<\/li>\n
  • bogovi bolje gledajo na \u010dlove\u0161ko du\u0161o kot na njegove darove in \u017ertve<\/li>\n
  • \u017eivljenje je delo du\u0161e, ki ima tudi krepost<\/li>\n
  • ritem in harmonija najla\u017eje vstopata v du\u0161o<\/li>\n
  • kolikor je du\u0161, toliko je dr\u017eavnih ureditev<\/li>\n
  • le du\u0161a lahko spoznava resnico.<\/li>\n<\/ul>\n

    Aristotel se je vpra\u0161anju du\u0161e posvetil v svojem delu O du\u0161i (De Anima). Priznava, da du\u0161a ni del telesa in ugotavlja, da ne more obstajati oz. delovati izven telesa. Epikur je razlagal, da je du\u0161a sestavljena iz majhnih delcev, atomov, ki so sposobni \u010dutenja in razumskih dejanj. Le du\u0161a je sposobna zaznavanja, \u010dustvovanja in \u017eelenja. Sam je du\u0161o razdelil na dva dela: racionalni (animus) in neracionalni (anima). Racionalni del du\u0161e je tako izvor \u010dustev in spontanosti. Neracionalni del pa je odgovoren za sprejemanje \u010dutnih zaznav, ko so nezmotljive. Le te zaznave nato po\u0161lje naprej racionalnemu delu, ki prejete podatke obdela.<\/p>\n

    Stoi\u010dni filozofi so zagovarjali mnenje, da obstajajo tri razli\u010dne vrste dihov (pneuma), ki pa so sestavljeni iz dveh do \u0161tirih \u00a0temeljnih elementov: iz zraka in ognja. Ti trije dihi se nahajajov razli\u010dnih materialnih oblikah: najni\u017eji dih je del ne\u017eivih naravnih stvari (npr. kamen), srednji dih ali naravna pneuma je del rastlin, ki jim tako omogo\u010da delovanje, medtem ko je tretji dih du\u0161a, na kateri temelji zavest in po\u017eelenje. Du\u0161a pa je nadalje razdeljena na osem delov<\/strong>: razum, pet \u010dutov, glas in reprodukcijski del.<\/p>\n

    Sveto pismo<\/strong> kot temelj kr\u0161\u010danske religije tudi ima dolo\u010dene dele, posve\u010dene vpra\u0161anju du\u0161e. Prva omemba du\u0161e v Svetem pismu se nahaja v Prvi Mojzesovi knjigi: \u00bbGospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval \u010dloveka, v njegove nosnice je dahnil \u017eivljenjski dih in tako je \u010dlovek postal \u017eiva du\u0161a.\u00ab Najve\u010dkrat se du\u0161a pojavi kot sinonim za \u017eive\u010dega \u010dloveka oz. za duhovni pojem (le k Bogu te\u017ei moja du\u0161a, da se pomiri, od njega je moja re\u0161itev). Po Svetem pismu ima du\u0161a naslednje lastnosti oz. je sposobna:<\/p>\n

      \n
    • je dana od Boga in \u017eiva<\/li>\n
    • blagoslova<\/li>\n
    • izra\u017eanja \u010dustev<\/li>\n
    • hrepenenja<\/li>\n
    • po\u017eelenja<\/li>\n
    • je dragocena za Boga<\/li>\n
    • sovra\u0161tva<\/li>\n
    • veselja<\/li>\n
    • tudi umrljiva<\/li>\n
    • potrta<\/li>\n
    • slavljenja<\/li>\n
    • upanja<\/li>\n
    • zapeljevanja.<\/li>\n
    • …<\/li>\n<\/ul>\n

      Tako je du\u0161a dana od Bog<\/strong>a in kot taka nenehno temelji na tem, da se vrne k svojemu izvoru, k Bogu. Du\u0161a je tako tisti vodilni element v \u010dloveku, ki ga vodi skozi \u017eivljenje tako v materialnem in duhovnem svetu. Preden pa se du\u0161a vrne k Izvoru, mora premagati \u0161tevilne ovire in dose\u010di znanja. Kot temeljno delo,\u00a0\u00bbprikaz vere Cerkve in katoli\u0161kega nauka, ki ju izpri\u010duje ali osvetljuje Sveto pismo, apostolsko izro\u010dilo in cerkveno u\u010diteljstvo\u00ab, je Katekizem katoli\u0161ke Cerkve (dalje KKC). Du\u0161a tako izvira iz Boga in je hkrati ve\u010dni del \u010dloveka, ki tako ni zgolj materialno bitje, ampak je sestavljen iz materialnega telesa in duhovne du\u0161e.<\/p>\n

      Bog<\/strong>, ki je dal \u010dloveku du\u0161o, je v du\u0161o vtisnil tudi\u00a0\u00bbspoznanje naravne postave\u00ab. Tako je du\u0161a, kot Bog, neumrljiva, ki pa ob smrti, propadu materialnega telesa, le zapusti to telo in se nato ponovno zdru\u017ei s telesom ob kon\u010dnem vstajenju; du\u0161a ima tako lastnost, da obuja ne\u017eivo naravo. Du\u0161a je tako nekak\u0161en zapisnikar \u010dlovekovega \u017eivljenja<\/strong>, saj je na podlagi du\u0161e izre\u010dena posebna sodba, ki nato du\u0161o po\u0161lje na o\u010di\u0161\u010devanje ali pa neposredno v nebesa; v primeru, pa \u010de \u010dlovek umre v smrtnem grehu, je njegova du\u0161a poslana v pekel, prostor peklenskih kazni. Vsi ljudje so\u00a0\u00bbobdarjeni z enako razumno du\u0161o\u00ab. Du\u0161a ima v katoli\u0161ki veri velik pomen predvsem glede povezovanja \u010dloveka z Bogom in posmrtnega \u017eivljenja.<\/p>\n<\/div><\/section><\/p><\/div>

      <\/div><\/div><\/div><\/p>\n

      Antistresna masa\u017ea za du\u0161o<\/strong><\/h2>\n

      \u017de Platon je omenjal, da je treba skrbeti za du\u0161o<\/strong>. Pri tem nam lahko pomaga tudi antistresna masa\u017ea za du\u0161o<\/strong>.<\/p>\n

        \n
      1. \n

        Dihanje<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ol>\n

        Pri masa\u017ei se najprej posvetimo dihu. Dihanje<\/strong> nas dr\u017ei pri \u017eivljenju. Je najpomembnej\u0161e za ohranjanje zdravja. S pravilnim dihanjem pove\u010dujemo na\u0161e zdravje<\/strong>. Pravilno dihanje je globoko, spro\u0161\u010deno in enakomerno trebu\u0161no dihanje. Vdih nas vodi do zavesti, izdih pa je klju\u010d do podzavesti.<\/p>\n

        Stoiki so u\u010dili, da je ves obstoj materialen in opisuje du\u0161o kot dih, ki pre\u017eema telo. Imenovali so jo tudi Bo\u017eanska, kot del Boga (apospasma tou theu) – sestavljena je iz najbolj rafiniranih in eteri\u010dnih snovi.<\/p>\n

        Istovetenje du\u0161e z dihanjem<\/strong> (in \u0161ir\u0161e z dihom, sapo, zrakom in vetrom) je univerzalni pojav. Jasno ga izpri\u010dujejo \u0161tevilni jeziki, kjer se izrazi, ki pomenijo du\u0161o, etimolo\u0161ko ujemajo z izrazi, ki pomenijo dih, sapo, veter in vonjave.<\/p>\n

          \n
        1. \n

          Akupresurni stiski<\/strong><\/h3>\n<\/li>\n<\/ol>\n

          \u017de Platon je tudi opredelil, kje se v na\u0161em fizi\u010dnem telesu nahaja du\u0161a<\/strong>. Obstajajo trije deli du\u0161e<\/strong>:<\/p>\n

          -miselni ali razumski,<\/p>\n

          -pogumni, hrabrostni<\/p>\n

          -nagonski, \u010dutni del.<\/p>\n

          Razumna<\/strong> du\u0161a<\/strong> je bila v glavi, strastna, pogumna du\u0161<\/strong>a v prsih, \u010dutna<\/strong> oz. nagonska\u00a0du\u0161a<\/strong> v trebuhu. Znan je njegov citat:<\/p>\n<\/div><\/section>
          \n

          \n

          Zdravljenja dela se ne sme posku\u0161ati brez zdravljenja celote. Nikakor ne bi smeli poskrbeti za zdravljenje telesa brez du\u0161e. Naj vas nih\u010de ne prepri\u010da, da ozdravi glavo, \u010de vam najprej ni dal v zdravljenje du\u0161e, kajti to je velika napaka na\u0161ega dne, da so zdravniki najprej lo\u010dili du\u0161o od telesa<\/p>\n<\/div>

          <\/div><\/div>
          Platon<\/strong><\/div><\/div><\/div><\/div>\n

          The cure of the part should not be attempted without treatment of the whole. No attempt should be made to cure the body without the soul. Let no one persuade you to cure the head until he has first given you his soul to be cured, for this is the great error of our day, that physicians first separate the soul from the body.<\/p>\n<\/div>

          <\/div><\/div>
          Plato<\/strong><\/div><\/div><\/div><\/div>\n<\/section><\/div>
          \n

          Pri antistresni masa\u017ei za du\u0161o se posvetimo du\u0161i in odstranjevanju stresa<\/strong> iz nas.<\/p>\n

          Stres<\/strong> je danes najve\u010dji povzro\u010ditelj bolezni in zato je \u0161e posebej pomembno, da sami poskrbimo za sebe in svoje zdravje. Stres lahko odstranimo iz telesa tudi z akupresuro. Akupresurno delovanje na na\u0161em fizi\u010dnem telesu je velikega pomena za fizi\u010dno in du\u0161evno zdravje. Z akupresuro lahko izvajamo samozdravljenje<\/strong>. Z antistresno masa\u017eo, ki se je nau\u010dimo in jo potem lahko sami izvajate doma, se zelo u\u010dinkovito spopademo s stresom in na enostaven na\u010din dobesedno resetiramo<\/strong> sami sebe.<\/p>\n

          Tako kot imajo fizi\u010dne rane proces zdravljenja, imajo tudi \u010dustvene. Masa\u017ea se izvaja s pritiski na akupresurni to\u010dki du\u0161e in to\u010dki zavesti. To\u010dka du\u0161e<\/strong> je 2 cm nad \u017eli\u010dko. To\u010dka zavesti je 2 cm pod klju\u010dnico. Domovanje na\u0161e du\u0161e je v to\u010dki nad \u017eli\u010dko<\/strong> v prsih, v vi\u0161ini bradavic. V primeru, ko smo ranjeni ali kako druga\u010de prizadeti, pod stresom, bole\u010dine pronicajo v du\u0161o. Ko du\u0161a za\u010duti bole\u010dino, se v glavi ustvari dolo\u010den pritisk in vodstvo prevzame podzavest. Podzavest pa deluje druga\u010de kot zavest in v primeru njenega obsesivnega delovanja prihaja do mno\u017eice razli\u010dnih te\u017eav in tegob ter izgorelosti. Ko pritisnemo na to\u010dko du\u0161e, se bole\u010dina porazdeli po celi du\u0161i in se ta za\u010dne ohlajati, da mi lahko ponovno vzpostavimo zavest. Podzavest namre\u010d pobira informacije v du\u0161i, zato se je vredno potruditi, da v du\u0161i nimamo bole\u010din. Zaradi vzpostavitve ravnote\u017eja pa po stisku du\u0161e stisnemo \u0161e akupresurno to\u010dko zavesti.<\/p>\n

          Po opravljenih stiskih \u010dutimo veliko olaj\u0161anje. Za\u010denjamo se polniti z novo, pozitivno energijo<\/strong> in zavestjo. Zavest (energijo neba) in podzavest (energijo zemlje) ponovno postavimo v ravnote\u017eje.<\/p>\n

          Antistresno masa\u017eo za du\u0161o ponavljamo tako dolgo, dokler povsem ne odstranimo stresa in starih \u010dustvenih bole\u010din iz telesa. To traja pri vsakem posamezniku razli\u010dno dolgo, odvisno od tega, koliko vsega se je akumuliralo v telesu. Po njej se po\u010dutimo kot nov \u010dlovek, kot da smo se na novo rodili, da nastaja nova verzija nas samih. Ob\u010dutek je bo\u017eanski. Vemo, da smo dosegli cilj, ko se po\u010dutimo mirni. Nasprotje stresa je stanje, ko ob\u010dutimo spro\u0161\u010denost, umirjenost, du\u0161evni mir. Du\u0161evni mir<\/strong> nas tudi polep\u0161a.<\/p>\n

          Ozdravitev du\u0161e pomeni za\u010detek zdravljenja telesa. Ob izvajanju antistresne masa\u017ee za du\u0161o je zelo pomembno tudi to, da globoko dihamo<\/strong>.<\/p>\n

          Sr\u010dna \u010dakra je dom na\u0161e du\u0161e. Med to\u010dkama du\u0161e in zavesti se nahaja \u0161e sr\u010dna to\u010dka<\/strong>. Na nek na\u010din je to na\u0161e bole\u010dinsko jedro, ki ga prav tako lahko eliminiramo z akupresurnimi stiski. Bole\u010dinsko jedro so stare nakopi\u010dene \u010dustvene bole\u010dine. Bole\u010de to\u010dke so stara, ujeta in nespro\u0161\u010dena, potla\u010dena \u010dustva. Z masa\u017eo lahko raztopimo in sprostimo iz sebe na\u0161e stare bole\u010dine iz du\u0161e in telesa. Premaknemo se naprej. Spet se pove\u017eemo sami s sabo in se po\u010dutimo svobodne. Ko izstisnemo iz sebe bole\u010dino in \u017ealost, se lahko napolnimo z veseljem in radostjo, razvijemo v sebi nove ob\u010dutke. Ko zapremo ena vrata, se odprejo druga.<\/p>\n

          Na\u0161a du\u0161a je najpomembnej\u0161e, kar imamo, kar smo. \u010ceprav se temu danes ne posve\u010da dovolj pozornosti, je du\u0161evna ozdravitev vedno pred telesno.<\/p>\n

          \"chest<\/p>\n

          Pri antistresni masa\u017ei za du\u0161o se dotaknemo to\u010dke du\u0161e in sr\u010dne to\u010dke. Vsi imamo nekaj, kar nam le\u017ei na du\u0161i. Nekaj, kar smo naredili proti sebi ali proti drugim. To nas mu\u010di in nam ne da notranjega miru, dokler se s tem ne soo\u010dimo. \u010ce nerazre\u0161ene stvari leta in leta samo potla\u010dimo v sebi, lahko fizi\u010dno ali du\u0161evno zbolimo. Srce je pa sredi\u0161\u010de \u010dloveka, njegovega celotnega notranjega \u017eivljenja, mi\u0161ljenja, \u010dustev, odlo\u010ditev. To\u010dka du\u0161e in sr\u010dna to\u010dka sta obi\u010dajno bole\u010di, zato z akupresurnimi stiski na njiju spro\u0161\u010damo nakopi\u010den stres iz telesa. Akupresura ima moto, ki pravi: \u010de \u010duti\u0161 bole\u010dino, pritisni nanjo. Stres do\u017eivljamo na delovnem mestu, doma, ob bolezni, smrti, lo\u010ditvi, finan\u010dnih in ljubezenskih te\u017eavah<\/strong> itd. Zato je tako zelo pomembno, da sproti obladujemo stres, da ne zbolimo.<\/p>\n

          Antistresna masa\u017ea za du\u0161o deluje sprostitveno na celo na\u0161e bitje.\u00a0 Z njo poskrbimo za splo\u0161no zdravje in ugodno in dobro po\u010dutje.<\/p>\n

          Po njej se po\u010dutimo, kot da smo se na novo rodili, dobesedno se resetiramo. Ob\u010dutek je bo\u017eanski. Dose\u017eemo du\u0161evni mir, ki nas tudi polep\u0161a in pomladi. Da nam novih mo\u010di in spoznanj, da gremo la\u017eje naprej v \u017eivljenju.<\/p>\n

          3. Masa\u017ea prsnega dela<\/strong><\/h3>\n

          Po akupresurnih stiskih masiramo predel prsnega ko\u0161a. V tem predelu se skladi\u0161\u010di veliko \u010dustev. Ko masiramo prsnico, se \u010distimo in razstrupljamo. Ko ta \u010dustva z masa\u017eo spro\u0161\u010damo, lahko to povzro\u010di razli\u010dne \u010dustvene reakcije. Ob masa\u017ei se vedno spro\u0161\u010da oksitocin, hormon ljubezni<\/strong>. Ob glasbi, ki nam je v\u0161e\u010d in se dotakne du\u0161e, pa se spro\u0161\u010dajo \u0161e endorfini, hormoni sre\u010de in zadovoljstva<\/strong>.<\/p>\n

          4. Glasba<\/strong><\/h3>\n

          Pitagorejci so u\u010dili, da je du\u0161a harmonija, da je njeno bistvo sestavljeno iz tistih popolnih matemati\u010dnih razmerij, ki so zakon vesolja in glasba nebe\u0161kih krogov. Zato masa\u017ei dodamo tudi glasbo za du\u0161o. \u010cutna glasba je od nekdaj bila in je \u0161e vedno zdravilo za du\u0161o in telo.<\/strong><\/p>\n<\/div><\/section><\/p><\/div>\n

          <\/div><\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

          Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language. Kaj je du\u0161a? Du\u0161a je nematerialni, vendar bistveni del \u010dloveka. Du\u0161a je skupek vseh psihi\u010dnih procesov. Ta predstava o du\u0161i je nastala […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":1430,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[33],"tags":[],"yoast_head":"\n<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"[:sl]Du\u0161a[:] - Health numerology\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Sorry, this entry is only available in Slovenian. For the sake of viewer convenience, the content is shown below in the alternative language. You may click the link to switch the active language. Kaj je du\u0161a? Du\u0161a je nematerialni, vendar bistveni del \u010dloveka. Du\u0161a je skupek vseh psihi\u010dnih procesov. Ta predstava o du\u0161i je nastala […]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Health numerology\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2018-07-07T09:11:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-03-19T17:07:56+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/flower-729512_640.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"640\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"423\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\">\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"15 minutes\">\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#organization\",\"name\":\"Matrika zdravja\",\"url\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/\",\"sameAs\":[],\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#logo\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"url\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/wp-content\/uploads\/2018\/03\/matrika.png\",\"width\":380,\"height\":300,\"caption\":\"Matrika zdravja\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#logo\"}},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#website\",\"url\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/\",\"name\":\"Health numerology\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/?s={search_term_string}\",\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"url\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/wp-content\/uploads\/2018\/07\/flower-729512_640.jpg\",\"width\":640,\"height\":423},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/\",\"name\":\"[:sl]Du\\u0161a[:] - Health numerology\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2018-07-07T09:11:30+00:00\",\"dateModified\":\"2021-03-19T17:07:56+00:00\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/\"]}]},{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#webpage\"},\"author\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#\/schema\/person\/32497292d85f122b8547f61cd4ed654f\"},\"headline\":\"(Sloven\\u0161\\u010dina) Du\\u0161a\",\"datePublished\":\"2018-07-07T09:11:30+00:00\",\"dateModified\":\"2021-03-19T17:07:56+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#webpage\"},\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/dusa\/#primaryimage\"},\"articleSection\":\"blog\",\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#\/schema\/person\/32497292d85f122b8547f61cd4ed654f\",\"name\":\"Du\\u0161ica \\u0110uri\\u0107\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/#personlogo\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/8add7d2b6f8d41252aabc665d75d8460?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Du\\u0161ica \\u0110uri\\u0107\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1053"}],"collection":[{"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1053"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1053\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1117,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1053\/revisions\/1117"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1430"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1053"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1053"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/numerologija-zdravja.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1053"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}